Na jedilno mizo v kuhinji zlagam oblačila, iz omare vlečem potovalko, v glavi iz predalov in s polic vse tiste kose, ki se najmanj zažulijo v telo. Ohlapna trenirka, ta kratke ali nepatentirane nogavičke, tri brezšivne obleke za vreči čez, en svilen kopalni plašč, za se zaviti. Ker bo toplo. Ker gremo »na morje«. Pa sem? ...
Ko sem pri 21 letih prvič iskala svoje prvo pravo stalno odraslo domovanje, se vzpenjala po marsikakšnih stopniščih, rogovilila po dvigalih, stiskala roke, brala oglase, srečevala nepremičninske agente in lovila dom od centra do obvoznice, sem to svoje malo v Šiški – odškrnila povsem v tišini. Še danes sem tu. V mansardi brez veliko vrat in ...
Pričakala me je. Sveže zagorela, nasmejana, iskriva, odprta kot vedno. Lepa Afna, ki je daleč od afnaste ženske, ampak predvsem v prvi vrsti s svojim nadimkom, blagovno znamko in življenjskim stilom slavi radovednost, sproščenost, nezafnanost v svoji afnastosti. Postregla mi je najboljši domači burek, ki ga peče sama in ki sem ga še včeraj v predpripravah ...
Zdrznem se. Včasih. No, velikokrat. Kdaj celo preveč. Težko mi je, ker sem pussy ass emotivec. Ker znam mojstrsko podaljševati lastne melanholične trenutke. In ker nase z lahkoto navlečem tudi tuje žalosti. Težko mi je, že ko nekomu ne gre dobro v neki glupi nikoli več je ne bom gledala seriji po televiziji. Še težje takrat, ko ...
Rada sem sama. Rada imam ure, ko ne spregovorim besede. Ko bi lahko rekla, da se moram v grlu odhrkati, ko se mi prvi glasno izgovorjeni zlogi ponovno naložijo v usta. »Živjo, kje si, kaj delaš?« »Doma sem.« Tudi v letošnjem poletju – ko se je po letih televiziranja in drugega medijskega šponanja moj bivanjski ritem končno toliko ...
Ko sem bila stara 12 let, sem sanjarila o tem, kako fantastično in izjemno bo, ko jih bom imela 18. Z varuško in pozneje eno najtesnejših družinskih prijateljic Suzano sva si za lahko noč izmišljali fiktivne zgodbe o 20-letni Uli, ki bo in je bila povsem samostojna, samouresničena, zadovoljna, suverena. Živela je sama, v mojih mislih ...