Namenjena si. Prav ta hip.

Zadišalo mi je, še po zadnjem poletnem dnevu, še po popoldnevih, ko ni bilo nič več na sporedu in sem ure presedela na riti v kafiču pred mestno hišo. Zadišalo je po načrtih, ki še niso imeli ne budgeta ne mej, zadišalo je po svobodi in pogumu, po soncu, ki ravno prav pika in bode, po vetriču, ki ravno prav poriva in mrši.

Gledala sva se, ena na ena. In si za trenutek priznala, da sva si. Ta hip. Namenjena.

Foto: Enja Brelih, za: Staropramen