Sem

Če bi pobrskali po spletu ali kakšnih drugih medijskih arhivih, bi verjetno hitro našli različice podobnih sestavkov o tem, kdo sem. Recimo:

“Ula še zdaleč ni le hčerka slavnih staršev, Miše Molk in pokojnega Silvana Furlana. Nadarjena in zaljubljena je v film, gledališče in televizijo, na teh področjih pa deluje s povsem samosvojo prezenco in karizmo. Je igralka in voditeljica, občasno tudi model in manekenka, kalila se je v videospotih, kratkih in celovečernih filmih ter gledaliških predstavah. Prepoznavnost si je zagotovila z vodenjem raznovrstnih dogodkov, igranjem v televizijskih serijah in nanizankah, pisanjem kolumen, novinarskim in voditeljskim televizijkim delom in urednikovanjem.”

Mhm, tako se “berem” na papirju, tistem, ki me obenem še hitro razloži v kontekstu genov in družinskih vezi.. Jah, kaj čmo? Kot kaže iz tega nikdar ne bom dokončno splezala in čisto zares tega tudi več nočem.
Ampak ja, tako je – na hitro, v nekaj stavkih – videti naštetih nekaj mojih talentov, ambicij, kljukic za v življenjepis in izhodišč za risanje prvih vej družinskega drevesa.

Pa (seveda) nisem zgolj in samo to.

Sem človek strasti in spontanosti, smeh vsega zobovja in mogočnih decibelov, ljubiteljica poglobljenih razmislekov, iskrivega humorja in žmohtne pisane besede. Rada imam rada in rada sem marana.

Predvsem pa sem v tem trenutku iskalka lastnega jedra in središča, čistim okolje in odnose, brskam po sebi in drugih, da bi našla čim bolj resnično različico same sebe in ne le tistih, ki so mi zlahka ali s spoštovanjem in naklonjenostjo, pripisana od zunaj.

Zato tudi blog, da sem lahko popredalčkam vso svojo “profesionalnost”, predvsem pa zato, da sama sebi namenim platformo za rast, napredek in ustvarjanje in za vse nas oblikujem vsaj eno malo osebno spletno srečališče.

Yours truly,
– Uli