Tag Archives kolumna

Tudi jaz bijem notranje bitke

Deklica, ženska, mlada ženska, porcelanaste kože, ki bi si je želela vsaka manekenka, in nikoli pobarvanih, neverjetno gostih dolgih las, ki bi jih mastno plačali za katero koli šampon reklamo, sedi pred dnevi na letališču, v debeli kapi in tesno sklenjenih prstov, spletenih v eno malo kožno zvozlano grbo, in jo skrbno čuva v naročju. Nosi ...

Čisto iskreno, meni se vplivneži zdimo navlaka

Lahko bi pisala na primer o Žarometih. O opazki, da podeljenih medijskih nagrad zares v živo ni prenašal noben medij. Lahko bi začela s tem, da mi je bilo v čast, ko so me k prireditvi povabili z željo, da se pojavim v vlogi podeljevalke, a sem bila (na svojo izjemno srečo) profesionalno angažirana drugje. Ker ...

Ljudje, jemljite svoje tablete

Včasih ne gre. In ful je težko. Samo hočem bit' dober. Non stop super, non stop good. Nasmešek in gremo: "O! Živjo, kako?" Kimanje. Fokus, prijazna energija, zen. "Ja, sej vem, ja. Razumem." Kimanje. Spočit, on point, sharp. Spreman. Pa še predvideti vnaprej, razmisliti po alinejah, zašiliti humor. Zglancati image. "Žal pa tako ne bo šlo. Saj razumete, te stvari stanejo. Prav tako ...

Sami norci, povsod

»Mam velik ku***.« - Super, bravo. Čestitam. »Lepe noge imaš. Mmm. Tvoje noge. Tvoji gležnji.« - Vsak mesec, vsaj dvakrat. »Pozdravljena, Vesna.« - Uf, najprej - zakaj Vesna? Pišeš ena in ista sporočila večim naenkrat, pa si slučajno pozabil spremeniti ime? Ali si mi že nadel psevdonim, pod katerim bi si, če bi bila sreča mila, v ...

Moja štacuna in moje prodajalke

Nekaj dni nazaj sem se srednje naveličana tekanja in hektičnosti dneva, še zadnjič spustila po stopnicah. Ne več po tistih od treh različnih srečevalnic in mestnih »pisarn«, kjer zdaj preživljam svoj službovalni čas, ne po tistih od garažne hiše, ne onih, ki me ob ali še rajši po sestankih butnejo v strogi center, na Prešerca. ...

Všečke pretvorimo v objem, photoshop v dotik

»A veš, da bi lahko rekli, da je ta tvoj Shape of water mal plagiat?« mi je zadnjič rekel svež biznis kolega, še bolj pa novi prijatelj. »Res, daj malo si preberi v The Guardianu,« me je požokal. Joj, no, romantična dušča sem ful rada, no. Nehaj. Sploh pa, hm, kako je vedel? Kako ve, da ...

Zadelo me je, kako prazna sem

Moja prva postnovoletna kolumna bi se brala skorajda tako, kot da nad mano še vedno bdi leto 2017. Bila sem žalostna. Žalostna in prazna na noter. Za vse to bi lahko marsikdo rekel, da je morda celo nekako logična posledica. Da se vsa predpraznična hektika in praznični hajp pač poležeta tja v par nepozabnih in razpotegnjenih večerov, med ...