Tanja Kocman: Sodobni ideali so žal obtičali na površju in se od tam krohotajo globini

Tokrat sem se želela povezati prav z njo. V objem sva si padli že pred leti. In to je zame tiste vrste ženska, s katero mi čas mineva brez pogledov na uro. Za katero bi si vsakokrat želela, da bi ga imeli več. Skupaj, v živo. Pred kratkim mi je padla ven. Na FB. V kratkem krilu in spet s tako žmohtnim zapisom, da me je neslo na njen blog, kjer sem jo po odstavkih požirala. Kako spretna je z besedami. In kako spretno okara to kdaj nespretno življenje. Sonce je. In sonce je prinesla. Tanja Kocman v #detoxu. <3 

 

Življenje nas kdaj stisne. Pa ne v objem, temveč v kot. Verjameš v rek »what doesn’t kill you, makes you stronger« oziroma razmišljanje, da nam »vesolje« naloži toliko, kolikor lahko prenesemo / premagamo?

Odkrito povedano sem nekoč resnično verjela, da gre za mnogo bedno motivacijo tistih, ki trpimo. Da si iščeš neko mantro zavoljo katere lažje preživiš, a je na koncu dneva samo zrak. No, nekaj let kasneje pa si upam trditi drugače. Ne vem sicer, če vesolje resnično pametno razpolaga s težavnostjo, ker se včasih zdi, da bi morali nekateri ljudje čez marsikatero lekcijo, da bi lahko postali boljša verzija sebe, a vendar skušam ostajati pri vseh iskanjih samo pri sebi. In zase lahko rečem, da sem hvaležna za vse težke preizkušnje, za vse trenutke, ko sem se spraševala, kaj mi je tega treba, ker so me ravno ti najbolj oblikovali v osebo kakršna sem zdaj. In na to sem prekleto ponosna 🙂 .

Nisi samo veseljak, zabavljačica, človek humorja in nasmeha.. Velikokrat iskreno govoriš / pišeš tudi o ljubezenskih razočaranjih, izgubi, smrti in zagonetkah »lepotnih standardov«. Se je težko tako odpreti?

Na prvo žogo bi rekla, da ne. Nekaj let svojega otroštva sem bila izredno molčeča in človek ne bi verjel, da gre danes za isto osebo. A hitro sem ugotovila, da so stvari, ki so v moji glavi gigantske, mnogo bolj hobitsko obarvane, ko jih dam iz sebe. Na začetku so bili moj ventil najstniški dnevniki, kasneje kolumne, blogi, vlogi, stand up nastopi … Na eni točki namreč vso to moje pisanje, moja bolečina, moje predelovanje raznih situacij, ni bila samo moja terapija, temveč so se v njem našli tudi drugi. In, ker vem, da smo zelo različni, ter da nekateri svojih čustev in srca ne nosijo na javnem pladnju kot jaz, mi je v neizmerno čast, ko dobim sporočila ljudi, ki trpijo molče, a jim moje deljenje prinaša uteho. Ker slednje prinaša tudi meni.

In zato se mi ni težko odpreti. In zato zanemarim tiste, ki imajo z mojo odprtostjo težave.

Misliš, da so takšne teme še vedno tabu? Imaš občutek, da se vedno bolj spreminjamo v sterilno in pofiltrirano družbo? Si še sploh upamo bit meseni, skozlani, zmačkani, utrujeni in nezadovoljni?

Bojim se tega, kaj postajamo. Dasiravno smo že verjetno tam. Zdi se mi, da vedno bolj hlastamo po pristnosti, nezlaganosti, po nekem kontaktu, ki temelji na človečnosti (čeprav bi o slednji tudi lahko debatirali). Zame ni tabu teme, ker so vse teme – življenje. In zakaj bi se izogibali temu, kar živimo – za odprtimi ali zaprtimi vrati?

Menim, da ostaja še vedno dovolj pristnih in iskrenih ljudi, ki bodo nadaljevali s tem, da se ne bodo pustili pofiltrirati, ki bodo javno zastopali svoja hotenja, vrednote in glasno korakali proti temu. Se bojim, da bomo eksotika? Mogoče. Ker, ko pomislim na nas deset let nazaj in vidim nas danes, bi rekla, da smo precej zatavali. V iskanju bližnjic in popolnosti smo namreč povsem pozabili, da so ravno brazgotine daljše poti tiste, ki nas naredijo unikatne.

Kdo sploh postavlja te pritiske in standarde, kako naj bi bilo, da bi bilo všečno? Kaj misliš, da so sodobni ideali in za katere si želiš, da bi to bili / postali?

Da se razumemo, sama sem goreča uporabnica Facebooka in Instagrama, ker ju uporabljam kot kanala svojega izražanja. In tudi sama objavljam svoje fotke, kjer mi je mar za število lajkov, četudi bi želela, da mi ni. A mi je 🙂 . Tukaj sem povsem del družbe, ki je prešla na površinsko stran in se kopa v soju všečkanja tujcev. Bojim se, da sem s tem tudi sama del postavljanja pritiska. Ne v tako glamurozni meri kot to počnejo nekateri tako zvani influencerji, ki kažejo samo prestižne, sfotošopirane in filtrirane strani življenja zaradi katerih se ‘normalen’ človek počuti manjvrednega. Rekla bi, da je krivda pri nas vseh. Tudi tistih, ki plavamo proti toku, a vseeno občasno damo petko tistim, ki plavajo z njim.

Sodobni ideali so žal obtičali na površju in se od tam krohotajo globini. Želela bi si, za vse nas, da je zvestoba sebi, dobro srce in nezlagan temelj kombinacija ideala h kateremu strmimo.

Kako na tako iskrene zapise reagirajo tvoji sledilci, bralci?

Vedno bolje. Mislim, da nam to tako zelo manjka – na socialnih omrežjih in tudi v realnem življenju. Iskrenost, ki ne temelji na dobrikanju temveč na surovem tebi. Ljudje več ne ločimo instanta od originala, izgubljeni smo, ko pride do tega, kako reagirati v realnem življenju, kjer ne morem prebegniti med življenja drugih in listati po njihovi dnevni sobi, ker se moramo soočati z bolečino izgube, strtimi srci, odločitvami, ki pomenijo nove začetke. In vesela sem, da lahko delim sebe ter pokažem, da se ne rabimo sramovati, ne svojih porazov, kajšele zmag.

Se kdaj počutiš, da bi moraš »v janosti« kazati le svoje uspehe, navihane prebliske, nasmehe in optimističen pogled na svet?

Leta sem imela ta občutek, da. Da moram biti samo zabavna, ker ostalo ljudi ne bo zanimalo. Da moram s svetom deliti samo pozitivo, ker bo negative dovolj med komentarji. A nisem te vrste človek, ki vstane in ga oblečejo drobne ptice ter potem odlebdi v nov dan. Sem načeloma vesel človek, ki pa iskreno verjame, da življenje ponuja preširoko paleto vseh možnih čustev iz katerih lahko črpaš toliko za nadgradnjo sebe, da bi ostala povsem enodimenzionalna, če bi počivala samo na veselju.

Kako in kje ti spočiješ svoje misli, duha in se napolniš z zagonom? Kakšen je tvoj #detox?

Bi rekla, da so potovanja moj najljubši detox. Spoznavanje novih krajev, ljudi in njihovega početja me naredi mirno in pripravljeno za več. Ko pa nimam luksuza imenovanega čas pa se mnogo napolnim ob druženjih z družino, prijatelji. Ob pitju kave s pogledom na mojega psa. Ter ob odličnih knjigah. Takih za prijet v roko, ki dišijo po dogodivščini.

Katere službe te najbolj veselijo? Radio, oder, pisanje kolumen?

Priznam, moja prva ljubezen je in bo vedno ostalo pisanje. Tam sem povsem jaz, v vsej svoji gloriji napak, pristnosti, uspehov in idiotizma. Tam sem povsem brez cenzure in prilagajanja.

A vendar je moje življenje kombinacija vseh teh treh, ker se povsod počutim doma. In zaenkrat si ne želim zapustiti nobenega izmed teh domov.

Na kaj si res alergična?

Na mučenja bitij na vseh možnih nivojih.

Na zlagane ljudi, ki tratijo čas drugim in sebi.

Na rozine v štrudlu 🙂 .

Kakšni ljudje te najbolj navdušujejo? Kdo mara tebe in koga maraš ti?

Navdušujejo me unikatni ljudje, ki ostajajo zvesti sami sebi tudi v situacijah, kjer bi bilo tako zelo lažje biti drugačen. Navdušujejo me ljudje, ki ne obupajo, ki najdejo v sebi toliko energije in nesebične ljubezni s kateri zasipajo in bogatijo druge, ki so mi navdih pri soočanju z življenjem. Kot moja mami.

Hjoj, kdo me mara? Bi rekla, da me marajo tisti, ki jih maram tudi jaz. Ki razumejo, kdo sem. Tisti s katerimi se ne strinjamo vedno, a nam ravno to nestrinjanje povzroča družni napredek. Tisti, ki jih nikoli nisem hotela spremeniti, ker so oni meni dopustili taisto. Lahko pa povem, da je teh z leti vedno manj in prav je tako.

Kakšna je bila Tanja v vrtcu in osnovni šoli?

Tanja je bila v vrtcu samo dva tedna 🙂 . Razlog je bil ta, da sta se dve punci tako norčevali iz moje teže in me zapirali v neke sobe, da sem doma moledovala, da me vzamejo iz vrtca. In so me. Tako da sem svoj ‘vrtec’ preživljala v varnem zavetju dedka in ome.

V osnovni šoli pa sem bila prvih pet let zelo tiha, mirna, prestrašena in velikokrat nadlegovana zavoljo tega, ker sem imela (pre)več kilogramov. Tako sem ostala bolj zaprta vase in sem imela eno prijateljico. Potem pa sem očitno doživela katarzo, ker sem postala ekstremno družabna, sodelovala sem na vseh možnih prireditvah, pisala svoje dnevnike ter začela celo govorit. In s tem nisem prenehala do danes 🙂 .

In kdo je Tanja danes? Vidiš spremembe, rast, drugčne želje, ambicije, vrednote?

Mislim, da sem se čez vsa ta leta zelo razvila kot oseba. Da še vedno bijem boje z nekaterimi mojimi kompleksi in hotenji, ki bi jih naj pri mojih letih naj imela, a jih ne najdem. Tu se občasno še izgubim in se iščem po oddelkih ‘nepomembnega’. Drugače pa sem tekom svojega življenja poskušala biti marsikdo, a sem na koncu ugotovila, da sem izvirna jaz kar precej mega. Da kot vsi, lahko vedno postanem še boljša, a vendar, da so moji temelji pravi. Dobri. Dolgo sem potrebovala, da znam izraziti to, česa absolutno ne želim ter občasno pridem celo do tega, kar pa. Sem oboževalka svoje pristnosti, iskrenosti, svoje direktnosti, ki pa je (kot nekateri) ne izrodim v nesramnost. Sem oseba, ki ji je mar za mnoge in mnogo. Ljubim živali, se trudim za nekatere ljudi in predvsem ostajam jaz tudi, ko bi drugi radi, da sem to malo manj.

Bila si Mati razumevanja. Kje in kakšne meje si si postavila? Jih upoštevaš, zdaj lažje bivaš v svoji koži?

Pa, ta Mati razumevanja je kar del mene. En čas sem se borila proti temu, ker se mi je zdelo, da me to kar ugonoblja in mi povzroča nivoje nepotrebne bolečine. Ker sem nekako občudovala ljudi, ki so kar zamahnili z roko in nadaljevali z življenjem medtem ko sem pa jaz še posedala in delala dizertacijo na temo določenega človeka, ker sem hotela razumeti. Rešiti.

A potem sem sprejela to Mati kot pomemben del sebe zaradi katerega pa sem ta empatična in vztrajna oseba. Zaradi katerega sem dejansko pomagala. Zaradi katerega mnogo bolj mirno spim kot pa če bi samo zamahnila z roko. In to mi je na koncu mojega dneva najbolj pomembno.

Pozabila si na pajkice, zradirala si še sama svoje lastne in zadnje ovire – in si nadela kratko krilo. Yes! Kako pri sebi poiskat in negovat zadostno mero poguma, samospoštovanja in ljubezni?

S tem se bom ukvarjala večno. Ker se človek tako hitro  izgubi v normah in insta podobah lepega telesa, da občasno s cokli potepta svoje dobre namene glede sebe. In to je bitka, ki je na kak dan ne moreš dobiti. In dobro je tako. Ker se potem zaveš, da si v tej bitki sam sebi nasprotnik in, kako bedno je, da si izgubil proti sebi, ko pride do ljubezni. Zatorej, morebiti bo klišejsko, a trdno verjamem v to, je potrebno najti najprej srečnega sebe odznotraj. Ko si zadovoljen s tem, kdo si in, kaj predstavljaš, se nekako vse poklopi. Naenkrat si si lep. Tudi, ko se ti zatresejo bedra, tudi ko sonce preveč posveti na gubice. Ker veš, da si toliko več kot samo telo in obraz. Si skupek vsega čudovitega, kar so ti dali tisti, ki te ljubijo in tega, kar si si vzel sam, ker se ljubiš.

Kaj sicer najlepše pretrese tvoj svet?

Ljubezen. Veeeem, grozljivo pocukrana sem. A ljubim to čustvo v vsej njegovi gloriji vzponov in padcev. Pa ne mislim samo ljubezen v odnosu, ta še mi je najmanj blizu te dni J. Mislim ljubezen, ki jo čutim, ko mi mami napiše sporočilo. Ljubezen do mene, ki jo vidim na obrazu svojega atija na slikah naju. Ljubezen, ko me moj pes pričaka po dolgem potovanju. Ljubezen do narave, ki me pretrese ob sončnem vzhodu. Ljubezen nasploh, ko so ljudje dobri drug do drugega in do živali.

Izjemno pišeš. Zelo rada čofotam po tvojem blogu. Kaj trenutno bereš, kdo s pisano besedo izziva in boža tvoj možgan?

Ravno nekaj minut nazaj sem odložila knjigo Belo se pere na devetdeset ob kateri sem se smejala in jokala. Odlično popotovanje po otroštvu staršev in deloma sebe. Kaj bo naslednja, še ne vem. Sem pa v rahlem pogrešanju mojega dragega Bukowskega tako da bo morda čas, da se spet soočim s starim, genialno izprijenim gospodom. 🙂

tanja 4

tanja 3

tanja 2

tanja

 

**Detox pogovore peljem za Enterosgel.

***Enterosgel je sicer medicinski pripomoček, ki nase veže škodljive snovi in tako prepreči njihov nadaljni prehod v organizem. Absorbira bakterijske toksine in viruse. Namenjen je pomoči ob običajnih zastrupitvah s hrano, pretiranim uživanjem alkohola, sladkorja in maščob, kot podpora zdravljenja različnih akutnih in kroničnih bolezni, alergij ter kot izdelek za profilaktično razstrupljanje telesa. Več na  www.enterosgel.si