#Tati: Ploščad Silvana Furlana

Oblile so me solze, grlo mi je zaprl nagneten emotivni knedelj.
Dolgo ga nisem srečala na velikem platnu, dogo nisem s svojim korakom sestopila v sence nekoč najinih poti. Za roke. Na banko. Po pizzio, na sadno kupo.
Govoril je vedno premišljeno, s kakšnim ekstra vrinjenim podstavkom, da je bila misel bolj čista in razdelana, nikoli na silo in počez. Kadar je šlo zares, se mu je znal zatresti glas. Kadar je šlo za (slovenski) film je besed kdaj celo zmanjkalo. Pogled pa se je napolnil. Nič ne bo. Ustavi kader.
Z vso ljubeznijo sem spet vsaj polnih 15 min zrla vanj, in na polnem prizorišču poslušala njegove filmske misli.
Prvič so ob letnem kinu, ki traja že leta, figurativno polnile še ploščad, ki zdaj uradno nosi njegovo ime.
V dokumentarcu več kot 100 let za slovenski film, njegovo življenje za Filmski muzej, Kinoteko in Kinodvor, le 21 jih je bilo za naju.

Rada te imam. ♥️ @ Nova Gorica

No tags 0