#Rowenta: Lepo je imeti lepo

Jp, evo me, v konkretnem "pushing 40". Veselim se delovnega vikenda, nedeljskega boljšega trga, če se da, Rožnika, goveje juhe, opranega perila. Kar naenkrat se mi zdi blazno fino imet tudi čim bolj spucan flet. Neee. Zgodaj hodim spat, vsak dan posesam, z veseljem operem tudi po tri žehte na soboto, naročam knjige, obiskujem založbe. Hm. Staram ...

#Eucerin: Slovo

Velikokrat mi najtežje z jezika in telesa gredo slovesa. Težko se poslavljam. Ne maram razdrtih odnosov, nedokončanih misli. Še manj maram ultimativne reze. Na nikdar in nikoli več. Premočno me senzibil'c zaniha, preveč melanholičnih komadov znam na pamet, in hranim v novodobni tehnološki knjižnici, da si lahko še ure in dneve podaljšujem melanholijico. Z debelo slino v grlu ...

#Eucerin: Kaj čutim? In – ali lahko odložim?

35 se mi jih bo zgodilo konec letošnjega leta. Leta, ki me je precej pretresel. Sicer ni bilo tako usodno, kot 2004, ko sem izgubila očeta, ki je bil ena mojih največjih živjenjskih naklonjenosti in ljubezni, leta, ko sem izgubila več kot 6 kilogramov, da me je vrglo kontretno pod 50tko in nekaj iskrice in ...

Zato je največ, kar je, to, da postanemo Nekdo

Statistike. Analize. Skupaj z njimi lahko maksimalno-optimalno pokorigiramo tudi svoje življenje. Ja? Marsikaj se da prešteti. Od številk, ki nam v povprečju interpretirajo potencialne zdravstvene nevarnosti, zaplete ali stiske, tistih, ki nam razlagajo datumsko povezanost z Vesoljem, do takšnih, ki razkrivajo numerološko zapisanost in zmogljivost našega imena za samouresničenje in vsesplošno srečo. Rojstni datum, prevoženi kilometri, stanje ...

Zaj***no se mi zdi to leto 2018

Živjo, ja, vem, že v dopoldne sem za začetek besednega prijateljevanja v vse vas in vase zažmohtala eno z nekaj zvezdicami. Ampak je. Zdi se mi, da res je. Zaj***ano 2018. Vem tudi, da še nikakor ni konec niti poletja, kaj šele da bi v vse nas pritisnila krepka zima in odštevalnik do naslednjih 365, da ...

Jaz. Številka ena. Jaz. zadnja smet.

Zdrznem se. Včasih. No, velikokrat. Kdaj celo preveč. Težko mi je, ker sem pussy ass emotivec. Ker znam mojstrsko podaljševati lastne melanholične trenutke. In ker nase z lahkoto navlečem tudi tuje žalosti. Težko mi je, že ko nekomu ne gre dobro v neki glupi nikoli več je ne bom gledala seriji po televiziji. Še težje takrat, ko ...

#Tummy Tox: Kako sem z enim čajem našla svoj notranji mir?

E, voila, dragi moji. Furlan je nazaj, prečiščenih misli, spočite dušice in pred novimi izzivi. Z odmikom od televizijskega in novinarskega ustvarjanja, sem prevetrila tudi precej svojih naklonjenosti in izzivov. Se dolgo, skoraj mesec dni, odločala, kako in na kakšen način poljubit v slovo poletje, in potem spet dalje - kako zacahnat svoje nove življenjske prioritete ...

Od kdaj sem taka, da me na trenutke lahko splaši ta “lahkotnost bivanja”?

Bingljam čez balkon, glavo naslanjam na belo železno ograjo in brisačo, prepojeno z dnevom, soljo in večerno vlago, ki se pentlja po mraku. Čez cesto moje sobe na nekaj enakih osnovnih srednjeplastičnih ležalnikih binglajo gospe in deklice. Zvrnjene nazaj, z nogami v zrak in s telefoni v rokah. Enaka poza. Enako opravilo. En kader. Smo tudi pred ...

#Tati: Ploščad Silvana Furlana

Oblile so me solze, grlo mi je zaprl nagneten emotivni knedelj. Dolgo ga nisem srečala na velikem platnu, dogo nisem s svojim korakom sestopila v sence nekoč najinih poti. Za roke. Na banko. Po pizzio, na sadno kupo. Govoril je vedno premišljeno, s kakšnim ekstra vrinjenim podstavkom, da je bila misel bolj čista in razdelana, nikoli na ...

No tags 0

Česa se bojim, da raje pogoltnem kot rečem?

Rada sem sama. Rada imam ure, ko ne spregovorim besede. Ko bi lahko rekla, da se moram v grlu odhrkati, ko se mi prvi glasno izgovorjeni zlogi ponovno naložijo v usta. »Živjo, kje si, kaj delaš?« »Doma sem.« Tudi v letošnjem poletju – ko se je po letih televiziranja in drugega medijskega šponanja moj bivanjski ritem končno toliko ...